sreda, 29. april 2009





Dragi Mepijevci!
Prav vsem , ki ste se udeležili odprave v mrazu in dežju- bravo!!Vsak po svojih zmožnostih pač, glede na telesno pripravljenost, opremo in srečo/oz smolo, ki je ne gre zanemariti!!Zdaj ko je minilo že nekaj dni in ste se pogreli, nafutrali in spočili, vam bom res hvaležna za kakršnekoli komentarje, ki nam bodo prišli prav naslednjič - kaj vam je /ni bilo všeč, kaj vas je razjezilo, nasmejalo, česa ste imeli preveč, česa premalo, katero opremo boste zagnali proč, kaj si boste drugič raje sposodili ipd.



PROSIM tudi, če mi pošljete slike, da jih dam čimprej sprintati- sedaj se jih je kar nekaj že nabralo in je čas za razstavo!!


DOBIMO SE V SREDO 6.5. OB 13H V 43, DA IZBEREMO SLIKE IN DOPIŠEMO KOMENTARJE IN PROF. VARJAČIČEVA BI SE Z VAMI RADA POMENILA O MEPI PROSTOVOLJSTVU - O VAŠIH IN NJENIH IZKUŠNJAH.

OBVEZNO MORATE POMERITI TUDI MAJICE PREDEN JIH DAMO ŠE POTISKATI- NUJNO POTREBUJEM VAŠE PREDLOGE V ZVEZI S TEM!

4 komentarji:

Unknown pravi ...

Zdravo

Poskusna odprava je za nami. Imeli smo res srečo z vremenom. Sama sem kar malo jezna, da sem napad doživela ravno na odpravi. Na tem mestu se moram seveda vsem udeležencem (skupini in mentorjem) zahvaliti za pomoč.
Glede opreme si bom naslednjič morala sposoditi drug nahrbtnik, zanima pa me tudi če kdo kaj ve o moji rdeči palerini?

Lepo se imejte, jaz že komaj čakam na novo odpravo v toplem sončnem vremenu


Tjaša

Unknown pravi ...

Hey mepijevci!
Za vas ne vem, ampak jaz sem na tej odpravi kljub nekaterim nesrečnim zapletom uživala. Za to krivdno valilim predvsem na ostale člane skupine, ki kljub utrujenosti in motivacijskim pesmicam niso obupali in so (vsaj večino časa)pot premagovali z nasmehom in no... šalam:) HVALA VSEM! RES STE ZAKON!
Torej da še odgovorim na vprašanja: Všeč mi ni bilo:
1.vreme (glede česar itak nič ne mormo je pa treba omenit),
2.odnos našega spremljevalca (TJP),
3. da nekatere poti niso bile vrisane ali označene (npr.: na tošč smo šli mal na slepo)
4. narobna navodila za načrtovanje(ki so povzročila da smo se malo zaplaniral glede dnevnega cilja in časa hoje), ni bilo ravno navdušejoče, da smo s takimi ruzaki naredili okol 800 višinske razlike in še 30 km poti.
Kaj mi je bilo všeč bom poskušala biti jedrnata, ker je pač res blo super:
1.Torej družba je bla zakon:)(človek res dobi motivacijo),
2. same poti do bile dovolj široke da smo lahko večino poti hodili v štric in čvekali, da nam je hitreje minilo,
3. da smo bili razdeljeni v manjše skupine (ker to res poudari skupinski duh in ustvari nekakšno povezanost)
4. pripravljenost pomoči, če je kdo imel pač težavo
5. da smo osvojili Tošč:), se razglasili za telebajske, osvojili sistem vokitokija, nismo (skorej) nč zataval, uspešno (večkrat) oseverili karto, se naučili upoštevat azimut v praksi in smo kljub dežju zgledal kot fletne kamele:)(okej priznam 5. točka ni bistvena za mentorje, se pa ne sme izpustit).
Razjezil me je g. vojak.
Nasmejalo pa me je (kot že večkrat ponovljeno) vse ostalo. Predvsem dejstvo da smo me skoraj fagocitirali:P
Preveč je bilo hoje(12 ur!), premalo pa sonca.
Glede opreme je moja skupina imela preveč hrane, kar bi se verjetno kar porabilo, če ne bi odprave skrajšali in izgubili pol članov, oz. če bi lahko sploh karkoli skuhali. Pa večini bi priporočla bolj tople spalke:)

Torej to je na kratko:) od mene. Prepričana sem da sem kaj pozabila, bom pa pač dopisala:) Tudi jaz komaj čakam naslednjo odpravo. Že ta je bila super, kaj šele naslednja ko bomo 3 dni imeli samo sonce:)
Hvala usem!
FSM, (popetova) Urša aka Po aka Fagocitiranec
p.s. tjaša, mislim da ima tvojo palerino trenutno profesorica in jo dobiš v ponedeljek.

Maša Nahtigal pravi ...

Ola

No, da še jest malo pokomentiram. Hm, sicer je že Popetova Urš(k)a kr fajn strnila vso zadevo, predvsem glede g. Vojaka, ki ima veliko srečo, da mu zarad izmučenosti nisem ukradla mačete in njene ostrine preizkusila na njem.

Pot se mi je zdela primerna do Gont, potem pa bi se morali vsi preusmeriti na načrtovano pot naše skupine (Jame, Gontarska Planina, Osolnik, Sten ...), ne pa na Tošč. Pot se mi zdi glede na to, da smo hodili cel dan in še z ruzaki, neprimerna. Poleg tega pa nam je tud gospod Lojk glede na vse govoričenje dal bolj slabe napotke (in potem smo se kokr zaklepetali, kaj zaboga?! Kdo je tu profesor?). To se pravi: moralo bi biti več točk, tudi če ne vse kontrolne, zato da potem azimut in vso podobno navlako, ki nam je povzročala nočne more pred odpravo, dejansko lahko uporabiš.

Karte so ble tud dokaj neuporabne, ker so ble menda vojaške in ne pohodniške. Na poti je namreč mnogo več razpotij in ovinkov, kot jih je vrisanih na zemljevidu.

Všeč pa mi je bila delitev na skupine, družba, voki-tokiji, tudi vreme, ker proti dežju nimam nič (moj windstopper je enostavno d best) in vse možne dogodivščine. Ampak si je blo treba fletn narest, samo po sebi pa ni blo nč kej fletno. Še posebej ob spremljavi wannabe vojaškega sarkazma. TJP.

Všeč mi je blo pa predvsem to, da smo hodili sami in sem čutila eno fino svobodo, samo napotki so bli pa dizaster od navodil.

Kakorkoli že, težko vse povzamem na kratko, zato sem se tud lotila popisa naših dogodivščin - mam že 6 strani v wordu, pa smo šele na Tošču.

Upam, da se iz tega komentarja da izluščiti moj vtis. Kljub temu pa da je blo konc koncev kar luštno, ne bi šla na še eno tako odpravo, vsaj v taki sestavi skupin ne. Tisti, ki smo ostali, smo se pomoje najbolje poklopili in to dejansko veliko pomaga pri vzdušju.

Blabla. :)

Lep pozdrav od Nahtigalove Maše.

Irena Jurina pravi ...

Tjaša, Urša in Maša hvala, si že pridno beležim vaše komentarje, tudi vojaku Tadeju bom posredovala vaše in svoje mnenje v strnjeni obliki.
Tjaša, nekaj tvojih stvari imam jaz v šoli, poišči me!

Urša, imam še tvojo šotorko!